Glede na povprečje, bi naj davčna osnova pri obdavčitvi nepremičnin ostala nespremenjena, kljub temu, pa bi naj pri določenih nepremičninah nekateri plačevali več kot plačujejo danes. Davek na nepremičnine naj bi nadomestil plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki ga poznamo danes.
Vlada Marjana Šarca se pri oblikovanju novele zakona zgleduje po predlogu nekdanje finančne ministrice Mateje Vraničar Jerman. Ta je predlagala, da naj bi vsak zavezanec plačeval toliko davka na nepremičnine, kot sedaj plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča ali kot danes plačuje davek na premoženje in ostale pristojbine.
V povprečju naj bi torej obdavčitev ostala enaka, kar ne pomeni, da bo vsak posameznik plačal za svojo nepremičnino prav toliko evrov davka, kot sedaj plačuje nadomestila. Nekateri naj bi plačati nekaj več, drugi celo nekaj manj.
Vendar se še zmeraj ne ve, na kakšni osnovi bodo postavljena razmerja obdavčitve nepremičnin.
Zakon naj bi stopil v veljavo januarja 2020. Do kdaj bodo izdane in poslane odločbe za odmero davka, se trenutno še ne ve, kakor tudi ne kdaj in na kakšen način naj bi zavezanci pričeli s plačevanjem davka.
Obdavčili bi torej naj, čim večje število nepremičnin, med drugim tudi nepremičnine v lasti cerkve, države in kmetijska zemljišča. Kmetijska zemljišča bodo obdavčena glede na namensko rabo. V praksi to pomeni, da bi za stavbno zemljišče, ki je dejansko še zmeraj travnik, plačevali davek po stopnji za stavbno zemljišče, ki bo višji kot za travnik.
Zaradi trenutnih neskladij na to temo o dejanski višini davčnih stopenj odgovorni ne morejo govoriti, saj še glede višine davka niso usklajeni. Glede na večje število zajetih obdavčenih nepremičnin, bi te morale biti nizke, trdijo na finančnem ministrstvu.
Občine bodo bod po uveljavitvi zakona prejemnice davka, tako kot so do zdaj prejemnice nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Letos so iz tega naslova prejele približno 230 milijonov evrov, nov sistem obdavčitve pa zna občinam prispevati dodatnih 20 do 30 odstotkov letno.
Namesto 230 milijonov evrov torej največ 300 milijonov evrov, s katerimi bi lahko občine načrtovale in uravnavale svoj razvoj.
Ministrstvo za finance se je lotilo priprave uveljavitve davka na nepremičnine, ki se je znašel na dolgem koalicijskem seznamu za reformiranje davkov. Ministrstvo skupaj z geodetsko upravo RS pripravlja osnutek zakona, ki naj bi ga do konca meseca novembra 2018 poslali v usklajevanje. Po načrtih vlade Marjana Šarca naj bi razprava prinesla prve ustrezne rezultate po dvomesečni javni obravnavi. Predlog zakona bi pripravili do aprila 2019 leta, s strani državnega zbora pričakujejo, da bodo zakon sprejeli do konca julija 2019.
V vmesnem času bo geodetska uprava RS pripravila obvestila o pripisani vrednosti nepremičnin za zavezance, s tem bo v naslednjih mesecih sledila uskladitev popravkov in uveljavljanje pravic ter veljava osnove, od katere bomo po novem plačevali davek na nepremičnine, v takšni obliki, kot bi moral biti v veljavi.
